Čas novoletnih zaobljub

Vsako leto si najverjetneje na tisoče ljudi po vsem svetu zada novoletne zaobljube. In vsako leto jih tudi na tisoče ne izpolni. Zakaj?

Če želimo razumeti filozofijo doseganja ciljev, se moramo poglobiti v preprost um človeškega bitja. Ljudje dosegamo cilje samo v dveh primerih, ko si jih resnično želimo ali pa jih moramo oziroma še bolje, smo jih primorani doseči. Tukaj govorimo o tem, da nam kdo »pomaga« pri doseganju ciljev. Na primer strog šef, strah pred boleznijo, rubež, lahko tudi strah pred kaznijo, izgubo službe in tako dalje.

Pomembno je, da se zavedamo, da nekaterih ciljev brez teh oseb ne bi nikoli dosegli (npr. naredili izpita za matematiko, dosegli poslovni cilj, se vozili po omejitvah in drugi). Zatorej bi bilo dobro zamenjati jezo in zamero do teh oseb s hvaležnostjo in razmislekom, zakaj sami nismo uspeli doseči zastavljenega cilja.

Prej sem že omenila, da nekatere cilje dosežemo največkrat zaradi resnično velike notranje želje. Če si resnično želimo biti (bolj) zdravi, ker je to naša vizija in ker si predstavljamo sami sebe zdrave in vitalne, na primer s svojo družino ali partnerjem, bomo dejansko to tudi sami udejstvovali. Morebitni izgovori ne bodo imeli nobene teže pri doseganju zastavljenega cilja ali pa bodo le manjše motnje v procesu doseganja cilja.

Kljub temu, da si lahko zastavljen cilj resnično želimo doseči in s tem izpolnjujemo prvi pogoj doseganja ciljev, pa potrebujemo največkrat za doseganje cilja tudi dober načrt ter kakšnega pomočnika za čas krize.

Kako torej narediti dober načrt za doseganje ciljev? Ugotovili smo že, da mora priti cilj resnično z našega zeljnika, če se smem tako izraziti. Samo zato, ker vidimo na televiziji ali v revijah zapoved o vitkosti, nam to ne bo pomagalo doseči zaželeno težo. Cilj naj bo torej najprej naš. Pomembno je, da si ga zapišemo v njegovi najpreprostejši obliki in po potrebi tudi razdelimo na manjše časovne enote. Cilje redko dosegamo v eni sami sapi.

Za doseganje ciljev se moramo največkrat potruditi, pogosto pa se tudi zoperstaviti okolici, ki nas nujno ne spodbuja pri doseganju zastavljenega. Zato si poiščimo pomočnike, lahko tudi strokovnjake, če gre za kompleksen cilj, in dobre prijatelje, ki nas bodo v času krize spodbudili, da znova naberemo moči ter nadaljujemo z zastavljenimi aktivnostmi.

Še posebej zahtevni so t.i. vedenjski cilji. Ti terjajo od nas, sploh na začetku, veliko vloženega truda. Vsak dan se moramo truditi, da postanejo novo zastavljene aktivnosti ali vedenja navade, stara pa del preteklosti. Pomemben del doseganja ciljev so nagrade. Že ob prvem delno doseženem cilju se moramo nagraditi. Nagrade nam pomagajo ozavestiti, da smo nekaj že dosegli, da smo zmogli in da smo na dobri poti. Zato jih nikar ne izpuščajte!

Če pa z doseganjem cilja niste zadovoljni, ga ponovno prevetrite, lahko tudi s pomočjo osebe, ki ji zaupate, izposodite si kakšno knjigo na to temo, izobrazite se in se zastavljenega cilja lotite ponovno. In kar je najpomembnejše: vztrajajte!

Petra Vogrinec