Moja izkušnja s COVIDom
Sodelavec Uroš Zierer iz oddelka marketing je delil svojo osebno izkušnjo z boleznijo Covidom-19
Kje si se okužil?
Klasično vprašanje, ko človek pove, da je »coviden«. Moja okužba s COVID-19 žal ni prišla iz nobene »epske« štorije (npr. pohajkovanja po rizičnih državah, »kaj nam pa morejo« koronapartyja, udeležbe kakšnega množičnega dogodka v rizičnem obdobju, itd.).
Nov koronavirus mi je »podarila« partnerka, ki se je okužila pri svojemu očetu. Na tem mestu bi izpostavil, da se njen oče ukrepov drži zelo vestno, precej bolje, kot večina parlamentarcev na levem in desnem polu. Izvor njegove okužbe je popolna neznanka. Morda v trgovini ali pri stiku s kakšno stranko (maski in previdnosti navkljub).
Prve misli?
Eh, *kletvica*. Preživela sva smučanje v Italiji (v začetku februarja 2020!), dopust na Hrvaškem, koncerte Festivala Lent, kopanje in savne v Podčetrtku, se pazila, razkuževala in umivala roke, nosila masko,… na koncu pa se okuživa na takšen brezvezen način. Verjetno je večina primerov takšnih, virus je zahrbten in udari, ko ga človek najmanj pričakuje.
Tolažiš se, da ti (statistično gledano) najverjetneje ne bo nič hudega. Pri tem pa ne pomaga branje številnih člankov o »dolgoročnih posledicah Covid-19«, ki jih naši (rumeni) mediji objavljajo tako radi, kot članke o zadnji plati Kim Kardashian…
Izjemna sreča v nesreči je, da se je okužba zgodila čez vikend, tako da sem se lahko pravočasno izoliral od službenega okolja.
Kako poteka testiranje?
Testiranje v Mariboru je organizirano bodisi osebno, bodisi v obliki McDonalds McDrive, kjer vse poteka iz avtomobila. Na termin te naroči osebni zdravnik. Sam sem se odločil za avtomobilsko varianto. Zapelješ se do prvega kontejnerja, kjer »sprejemajo naročila« se predstaviš in v terminal namesto plačilne kartice vstaviš svojo kartico ZZZS. Nato se zapelješ do gospe (ali gospoda) v »vesoljski obleki«. Namesto nezdravega (a slastnega) double cheese in krompirčka dobiš palčko v nos. Ni tako neprijetno, kot nekateri pretiravajo, samo malo zaskeli. Se pa človek res začudi, kako globoko v nos ti lahko sežejo. Nato sem se zapeljal do pravega McDonalds McDrive. Za dušo in slovo od »svobode« za 10+ dni.
Sta okužila še koga?
Na srečo imava s partnerko ločeno gospodinjstvo in vhod (do selitve v novo stanovanje živiva v isti hiši, kot moja starša). Druženje s kolegi in znanci pa sva že od pričetka ponovne rasti okužb odgovorno omejila. V taistem dnevu, preden sem izvedel, da je bil partnerkin oče okužen s covid-19 sem nameraval obiskati stare starše, pa jih nato na srečo, zaradi drugih opravkov nisem. Hvala vesolju. Na srečo sem takrat tudi delal od doma.
Kako je potekalo prebolevanje? Kaj je bilo najhuje?
Okužba se je zgodila najverjetneje v soboto, prvi simptomi pa so se pojavili šele v ponedeljek popoldne. Najprej samo nekaj vročine (37,5), v naslednjih dneh pa je sledil zares hud glavobol (vsak alkoholni maček do zdaj je bil v primerjavi s tem pravi mucek) ter izguba voha in okusa. Postopoma je začelo bolesti celo telo. Presenetljivo malo je bilo simptomov prehlada. Malo zamašen nos, bolečin v grlu pa sploh ni bilo.
Zares zoprne so bile bolečine po celem telesu, predvsem roke, noge in hrbtenica. Bolečine v okončinah so spominjale na gripo, najbolj pa je bolela in zategovala hrbtenica. Počutil sem se, kot da bi kakšen začetnik v moji hrbtenici vadil akupunkturo. Zmagovalna izjava moje partnerke: »Čuj, čisto vse me ful boli. Kaj tak bo to, ko boma stara?«
Po 5-ih dnevih se je krivulja obrnila navzgor, vročina in bolečine v telesu so prenehale. Šele po kakšnih dveh tednih po okužbi, pa se je vrnil še vonj in okus.
Največji problem je, da nikoli ne veš, kam se bo bolezen obrnila. Vsemu navkljub ostaja v tebi tisto zoprn droben glasek: »Bo šel virus na pljuča? Boš moral iti na infekcijsko kliniko oz. covid oddelek?« Ko mine »rizično« obdobje (5-7 dni po okužbi) je precej lažje, potem postane »navadna viroza«.
V času trajanja aktivne okužbe sva zaznala, da imava nekaj manj energije in potrebujeva dlje časa za »nadihanje« po kakšnem gibanju. Pri jutranjih ali večernih skupnih aktivnostih je virusu navkljub vse delovalo brez problemov, samo zadihanost je bila precej večja, četudi sva se posluževala klasičnih, manj »telovadnih« položajev. V tednih po ozdravitvi se je kondicija in energija počasi vrnila.
Še kakšna opažanja?
Izguba vonja in okusa je bila precej nenavadna. Človek sploh nima nobenega užitka pri hrani, vse kar čuti je tekstura oz. oblika, ostalo pa je brezokusna vsebina. Ko sva si na najini terasi naredila žar, so nama bile pleskavice po okusu podobne pečenemu podplatu. Čista katastrofa. Od takrat sva si (dokler se nama ni vrnil okus) raje pripravljala navadno pečeno piščančje meso in riž brez kakršnihkoli začimb. Jih je bilo škoda.
Pod črto ni bilo tako hudo, sem preživel že kaj hujšega. Kljub temu okužbe s koronavirusom COVID-19 ne priporočam. Ostanite zdravi. Še malo, pa bo 2020 ostal samo slab spomin in nov vir idej za Hollywoodske filme katastrofe.
