Kako ravnati v primeru škode ob izlivu vode?

1. Kaj so najpogostejši vzroki za izlitje vode?

Trije najpogostejši vzroki za izlitje vode v hiši/ etažnem stanovanju in kateri predmeti so ob tem običajno poškodovani oziroma uničeni.

Najpogostejši vzroki izlitja vode so:

• lom ali pok cevovodne napeljave na spojih same napeljave in na spojih naprav priključenih na cevovodno omrežje (npr. kotni ventil – vodovodna instalacija, talni sifon – vodovodna instalacija, radiator oz. ventil radiatorja – instalacija za ogrevanje, spoji talnega/stenskega ogrevanja);
• lom ali pok cevovodne napeljave zaradi korozije, obrabe ali dotrajanosti (zarjavele cevi);
• pomanjkljivost tesnil na cevovodu.

Pri takšnih dogodkih so najpogosteje poškodovane stenske in talne obloge.

2. Če pride do škode zaradi počenja cevi v steni ali podu kopalnice, kolikšen del stenskih ali talnih oblog krije zavarovanje? Enakih stenskih in talnih oblog običajno potrošnik nima več, niti jih ni mogoče kupiti. Kako zavarovalnica obravnava zahtevek v takšnem primeru? Ali krije zavarovanje tudi stroške zamenjave cevi in kolikšen del?

V kolikor je za sanacijo cevi v steni ali tleh kopalnice potrebno odbiti stenske ali talne obloge (keramične ploščice), zavarovalnica povrne stroške zamenjave poškodovane obloge s talno oblogo enake kvalitete, ne glede na to ali so le-ta še na tržišču ali ne. Če zavarovalec nima oz. ne more nabaviti enake obloge, obračunamo zamenjavo celotne obloge poškodovane ene stene ali tal. Strošek zamenjave cevi je v sklopu zavarovanja etažne lastnine zavarovan, in sicer pri polnem kritju so zavarovani stroški zamenjave cevi največ do dolžine 6 metrov, pri standard kritju pa do dolžine 2 metra.

3. Ali je krita tudi škoda, če do izlitja vode pride, na primer, zaradi okvare pralnega stroja? Kateri drugi stroški so še kriti (npr. stroški čistilnega servisa, stroški popravila pralnega stroja)?

Da, zavarovanje krije škodo zaradi neposrednega delovanja vode, zaradi izlitja vode iz naprav, priključenih na cevovodno omrežje. Prav tako so kriti tudi stroški čiščenja in vseh del, ki so potrebna za vzpostavitev prvotnega stanja. Sam pralni stoj (naprava priključena na vodovodno omrežje), pa ni zavarovana. Naveden riziko (okvara gospodinjskih aparatov) pa je možno zavarovati v sklopu zavarovanja električnih gospodinjskih aparatov.

4. Če del škode nosi zavarovalec sam, koliko znaša ta del in od katere osnove se obračuna?

Dogovorjen samopridržaj (franšiza) je odvisen od vrste zavarovanja. Lahko se dogovori kot fiksen znesek ali pa kot odstotek od odškodnine, je pa možno skleniti tudi zavarovanje brez samopridržaja.

5. Kako mora zavarovalec ravnati ob nastanku škodnega dogodka?

Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve. Škode zaradi požara, eksplozije, vandalizma ali tatvine je potrebno takoj prijaviti tudi pristojnemu organu za notranje zadeve. Do prihoda predstavnika zavarovalnice na sam kraj škode in ugotovitve vzroka ter obsega nastale škode, zavarovalec ne sme spreminjati stanja poškodovanih ali uničenih stvari, razen če je sprememba potrebna zaradi javnega interesa ali zato, da bi zmanjšal ali preprečil povečanje škode.

Postopek uveljavitve in obravnave škodnega zahtevka za premoženjsko zavarovanje: Zavarovalec mora v roku treh dni, ko za zavarovalni primer izve, obvestiti zavarovalnico, in sicer v pisni obliki na spodaj omenjene načine

• po spletnem obrazcu (www.grawe.si/prijavapremozenjske-skode/),
• po elektronski pošti z izpolnjenim obrazcem »Prijava premoženjske škode« (skode.premozenje@grawe.si),
• po klasični pošti.

Obrazec »Prijava premoženjske škode« je možno pridobiti v vseh poslovalnicah in na spletni strani GRAWE zavarovalnice d. d. Priporočljivo je, da zavarovalec nastalo škodo tudi fotografira in fotografije hrani ter jih posreduje hkrati s prijavo škode. V kolikor je mogoče nam lahko zavarovalci posredujejo tudi predračun oz. oceno stroška sanacije škode. Po prejemu prijave zavarovalnega primera na zavarovalnico pričnemo z reševanjem le-tega.

7. Kakšen je časovni potek po škodnem dogodku?

Zavarovalca kontaktiramo v najkrajšem možnem času, ga zaprosimo za morda manjkajočo dokumentacijo in se dogovorimo za ogled kraja škode. Na ogledu škode se dogovorimo o reševanju zavarovalnega primera. V kolikor ob prijavi škode prejmemo vso potrebno dokumentacijo za obdelavo zavarovalnega primera, le tega obravnavamo brez ogleda kraja škode.

Zastaralni rok za zavarovalne primere pa je v skladu s 1. točko 380.člena Obligacijskih zakonika tri leta.

Aleš Pečečnik