Nihanje tečajnice

Finančna industrija ti. Cost average efekt označuje tudi kot povprečni stroškovni učinek ali povprečje stroškov. S pomočjo tega učinka lahko vlagatelji povečajo donosnost svojih rednih plačil v varčevalnem načrtu. Varčevalni načrt se uporablja za nakup delnic, skladov, ETF-jev ali vrednostnih papirjev s stalnim donosom. Vlagatelji v tem primeru mesečno prihranijo fiksni znesek in kupijo izbrane vrednostne papirje.

Ko cene na borzi padajo, vlagatelji dobijo več vrednosti za svoj denar, medtem ko cene rastejo, kupijo manj vrednosti. Gledano v daljšem časovnem obdobju, torej vlagatelji za enote plačajo ugodno povprečno ceno. To še posebej velja v primerjavi z varčevalci, ki kupijo vse delnice naenkrat kot enkratno naložbo ali se odločijo za nakup fiksnega števila delnic.

Vendar pa povprečni stroškovni učinek ne velja vedno. Izračun lahko včasih pokaže tudi, da vlagatelji dosegajo boljše donose z enkratno naložbo kot z varčevalnim načrtom.

Cost average efekt znižuje povprečno ceno delnic v dolgem naložbenem obdobju. Povprečni stroškovni učinek je lahko zelo donosen, zlasti v primeru zelo špekulativnih delnic in močno nihajočih cen. V večini primerov učinek Cost average efekt zagotavlja bolj pozitiven donos in privlačnejši dobiček. Cost average efekt je še posebej ugoden za nove vlagatelje, ki vlagajo v svoje prve vrednostne papirje, ker še ne morejo natančno oceniti tveganja določenih naložb in lahko nadomestijo svoje občasne izgube pri nakupu vrednostnih papirjev.

Graf nam nazorno pokaže t.i. metodo povprečnega stroška (ang. Cost average efekt). Če nekdo v sklad redno mesečno vlaga 100 evrov, vrednot točke sklada (VEP) pa močno niha, bo na ta način precej več zaslužil, kot če bi bila VEP konstantna.

17,17 (skupna vrednost točk skladov) *80 (vrednost sklada na dan prodaje) = 1.373 € (vrednost kritnega sklada) – 500 (vplačane naložbene premije) = 872 € – končni dobiček.