Kriteriji trajnosti se vse bolj uveljavljajo na trgih
Ko gre za napovedi, sem načeloma zelo previden - še zlasti v povezavi s prihodnjim tržnim dogajanjem. Preveč je namreč spremenljivk (političnih, tehnoloških, družbenih in drugih), ki jih ni mogoče zanesljivo in z gotovostjo predvideti. Tudi če se različni napovedani dogodki kljub vsemu zgodijo, je pogosto tako, da njihovega neposrednega vpliva na tržno dogajanje ni mogoče prepoznati, saj gre velikokrat za zapleteno sovisnost različnih dejavnikov, ki se bodisi ne zdijo racionalni bodisi jih modeli le težko zaobjamejo.
Kljub vsemu pa se, kot je mogoče sklepati na podlagi naslova tega prispevka, ne bom ustavil pred naslednjo napovedjo: pri upravljanju sredstev se vse bolj uveljavljajo kriteriji ESG (trajnosti).
Kaj sploh so kriteriji ESG? ESG je kratica, pri čemer pomenijo E (environment) okolje, S (social) socialni oziroma družbeni vidik in G (governance) odgovorno upravljanje podjetij. Cilj upravljanja v skladu s kriteriji ESG je nalagati sredstva v taka podjetja ali države, ki prispevajo tudi k pozitivnemu razvoju na omenjenih področjih. Zaradi tega sodijo naložbe, ki upoštevajo kriterije ESG, v okvir trajnostnih naložb, pri čemer se oba izraza pogosto uporabljata sinonimno. Temeljno načelo takih naložb je, da za zagotovitev potreb, ki jih ima podjetje danes, ne ogroža ali krati virov prihodnjih generacij.
Trend nalaganja v skladu s kriteriji ESG se vse bolj očitno nakazuje že nekaj let. Če je bila v preteklosti za vlagatelje pomembna skoraj izključno finančna plat, so danes pri naložbenih odločitvah vse bolj v osredju tudi trajnostni vidiki. Veliko empiričnih raziskav (med drugim tudi Friede, Busch in Bassen, 2015) je namreč pokazalo, da se donosne naložbe in trajnostna vlaganja ne izključujejo.
Slika 1: Trajnostne naložbe v različnih regijah, 2012 v primerjavi z 2018
Kot vidimo, je bila leta 2018 po vsem svetu že tretjina vseh sredstev naložena ob upoštevanju kriterijev ESG. Po napovedih Deutsche Bank naj bi se ta delež do leta 2030 povečal na okoli 95 % (Slika 2). Če se bodo njene napovedi uresničile, bo v nekaj letih tako povsem običajno, da investicijski skladi in drugi ponudniki na tak ali drugačen način pri svojem delovanju upoštevajo tudi trajnostne kriteriji.
Slika 2: Delež trajnostnih naložb na trgu
Dodatne okoliščine, ki prispevajo k trendu ESG, so tudi vse obsežnejši regulativni ukrepi. Zahteve upoštevanja trajnostnega vidika so se še zlasti intenzivno povečale po prelomu tisočletja (Slika 3). Na tem področju sta v ospredju predvsem Evropa in Evropska unija, ki je s svojim akcijskim načrtom že prispevala k sprejemu precejšnjega števila ukrepov.
Slika 3: Skupno število sprejetih regulativnih ukrepov po svetu
Vir: Baza PRI s podatki o družbeno odgovornih naložbah
Zato sem previdno optimističen in pričakujem, da bo finančni trg prevzel odgovornost za prehod v gospodarstvo, usmerjeno v prihodnost, in pospešil spremembe. Seveda bo tudi od posameznih vlagateljev odvisno, ali bodo s povpraševanjem po tovrstnih produktih prispevali k pospešitvi trenda. Ta evropskim podjetjem omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo pri razvoju novih produktov in inovativnih konceptov, kljub dejstvu, da so na tem področju medtem dobro pozicionirana tudi podjetja zunaj evropskih meja. Evropejci v tem segmentu nujno potrebujemo prodorne ideje in tehnologije, saj smo v preteklosti že zamudili prenekateri trend.
Potreba po inovacijah izhaja tudi iz naslednjih okoliščin: ekspanzivna, to je spodbujevalno naravnana politika ECB in številni drugi fiskalnopolitični ukrepi prispevajo k "zombificiranju" gospodarstev in podjetij. Z reševanjem skorajda vseh podjetij – tudi tistih, ki v običajnih okoliščinah ne bi preživela – raste strah pred posledicami za splošno produktivnost in inovativnost. Podoben pojav smo lahko v začetku 90. let 20. stoletja spremljali na Japonskem, kjer so po poku nepremičninskega balona izvajali podoben koncept. Avstrijski ekonomist Joseph Schumpeter je v tem okviru že na začetku 20. stoletja predlagal koncept kreativne destrukcije, ki jo pojmuje kot temeljno podstat kapitalizma in posledično kot osnovo konjunkturnega cikla. Posledične inovacije in prodorne tehnologije tako nastanejo šele po velikih prelomih oziroma po tem, ko tradicionalne tehnologije oziroma poslovni modeli zatajijo, in tako prispevajo k stalnemu napredku in blaginji. Z obratom v smeri trajnostnih tehnologij, ki bi se utegnil zgoditi v bližnji prihodnosti, bi se utegnil ponoviti veliki prelom, iz katerega bi lahko izšla nova podjetja z inovativnimi idejami.
Povzeto iz bloga Security Kapitalanlage AG
https://www.securitykag.at/news/blogdetails/?no_cache=1&tx_news_pi1%5Bnews%5D=893&cHash=b7a231a0f6474053a7188018756ae284
