Preskoči na vsebino
22. oktober 2020 ― Čas branja: 5 min.

10 nasvetov za odličen začetek novega študijskega leta

Tudi če bo letos marsikaj potekalo drugače, kot je v preteklosti ‒ oktobra se je začelo novo študijsko leto! Morda je to zate celo prvo. A naj te ne skrbi: tukaj smo, da ti priskočimo na pomoč z nasveti, ki ti bodo olajšali začetek. V nadaljevanju boš izvedel več o načrtovanju semestra in študijskih aktivnosti, o različnih Facebook skupinah in o izmenjavi v tujini, torej veliko tega, kar je dobro vedeti na začetku študija. Pa začnimo!

 

1. Pozanimaj se o urniku in uskladi svoje aktivnosti

Vsaka fakulteta ima na svoji spletni strani objavljene urnike za posamezne letnike in študijske programe; včasih je sicer treba malo pobrskati, da jih najdeš. Ampak naj te ne skrbi: na vsak način te bo fakulteta z urnikom pravočasno seznanila. Če se na začetku semestra nekoliko poglobiš v posamezne predmete, ki so na urniku, si lahko pozneje prihraniš veliko stresa in se mirneje posvetiš študiju. Vsebine posameznih predmetov so večinoma prav tako objavljene na spletu; če ne veš kje, vprašaj svojega tutorja.

Namig: Svetujemo ti, da pri predmetih, ki to omogočajo, preverjanje znanja deloma opraviš s kolokviji. S tem si prihraniš kar nekaj dela, za kar si boš v prihodnosti nedvomno hvaležen.

 

2. Pridruži se Facebook skupini svojega študijskega programa, smeri ali letnika

Mogoče Facebook med mladimi v zadnjem času izgublja priljubljenost, kljub temu pa še vedno velja za priročno sredstvo za povezovanje in komunikacijo med študentov različnih študijskih programov, smeri in letnikov. V skupinah dobiš koristne informacije o poteku študija in profesorjih, izpitih in pripravah nanje, pa še veliko drugih praktičnih napotkov – torej prav tisto, za kar je dobro, da izveš na začetku študija. Hitro boš odkril tudi to, na katere izpite se je dobro prijaviti najprej in katere si lahko prihraniš za nekoliko pozneje.

 

3. Moodle in druge oblačne aplikacije

Pri večini predmetov so gradiva, navodila in velikokrat tudi povezave k domačim nalogam na voljo v spletni učilnici Moodle. Povezave do spletnih učilnic ti bodo posredovali učitelji, lahko pa po njih sošolce vprašaš tudi v svoji Facebook skupini. Če tvoji učitelji uporabljajo tudi druge oblačne aplikacije, na primer Dropbox, bodi pozoren, da po nesreči ne izbrišeš kake datoteke ali mape!

 

4. Čim prej se pozanimaj, kje so tvoje učilnice

K01.3a ali kako že? Čeprav ti ta kombinacija črk in številk na začetku ne bo povedala veliko, pa je pomembno, da se čim prej seznaniš z lokacijo predavalnic in kabinetov učiteljev. Včasih znajo biti tlorisi univerzitetnih in fakultetnih prostorov precej nepregledni. Zato se ne zanašaj zgolj na svoj pametni telefon, temveč se pred prvimi predavanji in vajami od doma odpravi dovolj zgodaj, da boš pravočasno našel pravo učilnico. Raje nekaj minut počakaj pred zaklenjenimi vrati, kot pa da zadnji planeš v razred deset minut po začetku ure.

 

5. Ustrezno se pripravi tudi na spletna srečanja z učitelji

Ne zatiskajmo si oči: v trenutnih razmerah se bo pouk še prehitro preselil na splet. Tudi v tem semestru verjetno ne bo šlo brez poučevanja na daljavo. Zato zagotovi, da si na to ustrezno pripravljen: priskrbi si internetni priključek, napolni baterijo svojega računalnika in se s sostanovalcemdogovori za režim, kako si bosta delila sobo in čas – pa pospravi sobo in se ustrezno obleci, če boš moral med poukom prižgati tudi svojo kamero.

 

6. Pozanimaj se, katera predavanja se splača obiskovati

Obstajajo resnično dobra predavanja. Kjer predavatelja poslušaš z odprtimi usti in ko se takrat, ko pogledaš na uro, vprašaš, ali je res minila že cela ura, ker se ti je zdelo, da je bilo samo deset minut. Vendar bodimo odkriti: takšna predavanja so prej redkost kot pravilo. Pogosto stoji profesor pred katedrom in zgolj bere iz svojih zapiskov. Zato priporočamo, da se pri kolegih pozanimaš, na katerih predavanjih se splača biti prisoten in si zapisovati. Morda obstaja skripta ali knjiga, iz katere se lahko naučiš. Ali pa so morda materiali dostopni na Moodlu ali v kakšnem Dropboxu. V tem primeru se lahko sam doma naučiš prav toliko ali pa celo več.

 

7. Seminarsko nalogo predstavi raje prej kot slej

Temu se ne da izogniti: pri nekaterih predmetih, predvsem seminarjih in seminarskih vajah, boš moral napisati, oddati in predstaviti seminarsko nalogo. Teme seminarskih nalog učitelji običajno razdelijo na začetku semestra. Tudi če se ti takrat morda zdi privlačno, da si termin za predstavitev izbereš karseda pozno ‒ raje ne. Ob koncu semestra sledijo preverjanja znanja in oddaja drugih seminarskih nalog. V tem času res ne potrebuješ še pet predstavitev, na katere se moraš pred tem še dobro pripraviti. 

 

8. Dovolj zgodaj začni priprave na izmenjavo v tujino

Načrtuješ, da se boš med študijem odpravil na izmenjavo v tujino? Tudi tukaj velja, da se je dobro pravočasno pozanimati in organizirati. Program izmenjav Erasmus+ ponuja veliko možnosti. Če želiš semester ali dva v tujini prebiti na točno določeni univerzi ali v mestu, kamor te je že od nekdaj vleklo, je dobro, da se o tem pozanimaš že kako leto pred načrtovanim odhodom. Predvsem naporen zna biti nato birokratski del pridobivanja dokazil in podpisov.

Nekatere univerze zahtevajo za študente, ki prihajajo, znanje tujega jezika na določeni ravni. O tem se raje pravočasno pozanimaj, da ne bo neprijetnih presenečenj – in čim prej se dogovori za sestanek s koordinatorjem za program Erasmus. Pri njem dobiš vse informacije o razpoložljivih mestih. Prijaznost tudi tukaj odpira vsa vrata.

 

9. Pred izpiti načrtuj svoje učenje

Načrt učenja – to zveni kot nekaj, kar počnejo samo piflarji. Dejansko pa si z njim velikokrat prihraniš veliko stresa in naporov. Vzemi si uro časa, v kateri boš pregledal izpite, ki te čakajo, in se vprašal: kako naj si razporedim čas, da bom uspel naštudirati vse? S tem se boš izognil začetniški napaki, kot je na primer rok za oddajo seminarske naloge na dan, ko imaš kolokvij pri pomembnem predmetu. Čeprav lahko seveda zlahka opraviš oboje – če pred tem dobro načrtuješ svoje učenje. Napiši si, na primer, koliko strani ali poglavij moraš predelati na dan. S tem postaneta učenje in snov bolj pregledna: če si za vsak dan zastaviš konkretne cilje, je tudi več možnosti, da jih boš dosegel. Tako vsaj pravijo raziskave na področju motivacije, ki pa jim pritrjujemo, tudi na podlagi lastnih izkušenj.

 

10. S sošolci oblikuj študijsko skupino

Že na začetku se ti zdi, da je vsega preveč? Naj te ne skrbi: nisi sam. Poišči sošolce, s katerimi bo učenje postalo lažje. Breme, ki ga deliš z drugimi, je namreč veliko lažje. In z družbo je tudi praznovati po koncu učenja veliko bolj zabavno.

 

 

 

20. oktober 2020 ― Čas branja: 5 min.
Moj prvi avto ‒ na kaj je treba biti pozoren pri nakupu
Preberi več
zavarovanje vozil, zavarovalni zastopnik