Preskoči na vsebino
08. julij 2021 ― Čas branja: 8 min.

Zakaj sploh skleniti premoženjsko zavarovanje?

Nakup nepremičnine je, če že ne največja, pa vsaj ena največjih življenjskih naložb. Za dosego tega cilja je po navadi potrebno veliko odrekanja, nemalokrat pa je prav lastništvo nepremičnine tisti dejavnik, ki nam zagotavlja finančno varnost. Ob tem se premalokrat zavedamo, da lahko že en sam nepredviden dogodek povzroči, da v trenutku ostanemo brez vsega svojega premoženja. Spomnimo se samo lanskega potresa na Hrvaškem, vse močnejših in pogostejših vremenskih ujm, da o požarih niti ne govorimo.

Zakaj se veliko ljudi kljub zgoraj opisanemu ne odloči za zavarovanje svojega premoženja? Eden od razlogov je gotovo v tem, da velikokrat razmišljamo po principu »saj se meni to ne more zgoditi«, premoženjsko zavarovanje pa posledično smatramo kot nekaj, za kar je škoda denarja. Drug razlog pa je verjetno v tem, da na nepremičnino nismo niti približno tako navezani kot npr. na svoj avto. Zanimivo je, da Slovenci o zavarovanju razmišljamo popolnoma drugače, ko gre za našega jeklenega konjička. Pri kasko zavarovanju avtomobila, ki je vreden bistveno manj od nepremičnine in ki dnevno izgublja na vrednosti, ne varčujemo. Naš avto mora biti kvalitetno zavarovan, in pika. Nasprotno pa zavarovanje nepremičnine doživljamo kot nekaj, kar ni nujno potrebno in za kar v družinskem proračunu pogosto ni sredstev.

V članku bomo govorili o zavarovanju zasebnih nepremičnin, čeprav je princip premoženjskega zavarovanja popolnoma enak tudi za zavarovanje stanovanjskih premičnin in poslovnega premoženja.

Premoženjsko zavarovanje je zavarovanje, s katerim se zagotavlja povrnitev škode, ki bi nastala v zavarovančevem premoženju, če bi nastal zavarovalni primer. Tako premoženjsko zavarovanje pojmuje 949. člen Obligacijskega zakonika. Ta relativno skopa definicija premoženjskega zavarovanja nam torej pove, da bo zavarovalnica ob nastanku premoženjske škode zavarovancu to škodo povrnila. Da se bo to res zgodilo, pa morajo biti izpolnjeni pogoji, navedeni v nadaljevanju:

 

  • Nepremičnina, na kateri je prišlo do škode, mora biti zavarovana.

Velikokrat se zgodi, da svojega premoženja ne zavarujemo v celoti. Razlogi so različni, največkrat so povezani z nižjo zavarovalno premijo. Po Murphyju je jasno, da bo do škode prišlo ravno na tisti stvari, ki ni zavarovana. Zavarovali smo stanovanjsko hišo, nadstrešnice ob hiši pa ne. Da, uganili ste, viharni veter ni odkril strehe na hiši, podrl je nadstrešnico. Takšnih primerov je veliko, zato skrbno preverimo, kaj imamo zavarovano.

 

  • Zavarovalna vsota nepremičnine mora ustrezati novogradbeni vrednosti nepremičnine.

Za gradnjo stanovanjske hiše z bivalno površino 150 m2 smo plačali 180.000 €, zavarovali pa smo jo samo za 100.000 €. V tem primeru govorimo o podzavarovanju. Razlog je najverjetneje spet nižja zavarovalna premija, saj je višina premije odvisna od višine zavarovalne vsote. Kaj se zgodi, če v zgornjem primeru pride do škode? V primeru totalne škode bomo od zavarovalnice dobili izplačano zavarovalno vsoto, kar pomeni, da bomo razliko do dejanske vrednosti škode morali kriti sami (v tem primeru je to 80.000 €, kar je za večino hud finančni udarec). V primeru delne škode pa nam bo zavarovalnica povrnila le del škode, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in novonabavno vrednostjo stanovanjske hiše. V opisanem primeru nobene škode ne bomo dobili povrnjene v celoti, zavarovalnica nam bo ob vsakem škodnem dogodku izplačala samo 55 % dejanske vrednosti škode. Izjema so le zavarovanja na dogovorjeno zavarovalno vsoto (t. i. zavarovanje na prvi riziko), kjer se načelo podzavarovanja ne upošteva.

 

  • Škoda mora biti posledica zavarovane nevarnosti.

Pogosto smo prepričani, da smo nepremičnino ustrezno zavarovali, in sicer po principu »imam zavarovanje proti vsemu«. Neke vrste zavarovanja proti vsem rizikom (All Risk) sicer res obstajajo, pa tudi pri takšnih zavarovanjih nikdar ni krita prav vsaka škoda. Večkrat lahko slišimo tudi izraz »kasko zavarovanje hiše«. Zavarovanja nepremičnine, ki bi bilo analogno avtomobilskemu kasku, ne ponuja nobena slovenska zavarovalnica, pa tudi izraz »kasko« nikakor ne pomeni, da bomo od zavarovalnice dobili povrnjeno prav vsako škodo, saj ima tudi zavarovanje avtomobilskega kaska določene omejitve.

Zavarovalnica nam bo ob nastanku škode na naši nepremičnini izplačala zavarovalnino samo v primeru, če bo škoda posledica zavarovane nevarnosti. Zavarovane nevarnosti so npr. požar, toča, vihar, izlitje vode, natančneje pa so opredeljene v zavarovalnih pogojih, zato se je s pogoji pred sklenitvijo zavarovanja dobro seznaniti. Večina zavarovalnic ponuja paketno zavarovanje nepremičnin (kar je ugodneje, kot če bi vsako nevarnost zavarovali posebej), naša stvar pa je, da pakete preučimo in se odločimo za tistega, ki nam najbolj ustreza. Po potrebi lahko individualno dodamo še kakšno zavarovanje, ki ga v teh paketih ni. Takšen primer je npr. potresno zavarovanje, ki ga zavarovalnice večinoma prodajajo kot dodatek k obstoječim paketom.

 

  • Premija mora biti plačana.

Nepremičnino smo zdaj korektno zavarovali, zavarovalnica nam je izdala zavarovalno polico. Ena od naših pogodbenih obveznosti je tudi plačevanja premije v rokih, ki smo jih z zavarovalnico dogovorili ob sklenitvi zavarovanja. Zaradi nekih nepredvidenih dogodkov se je naša finančna situacija poslabšala, zaradi česar smo s plačevanjem premije prenehali, čeprav nas je zavarovalnica k plačilu premije večkrat pozvala. Dva meseca po prenehanju plačevanja premije je prišlo do poplave, voda je povzročila škodo na naši nepremičnini v višini 14.000 €. K sreči imamo poplavo zavarovano, zato zahtevek za povrnitev škode naslovimo na zavarovalnico. Potem pa šok, zavarovalnica naš zahtevek zavrne.

Zavarovalnica ima v takšnem primeru zvezane roke, Obligacijski zakonik namreč pravi, da obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino, preneha, če premija v določenem roku ni plačana. Ob omejenih denarnih sredstvih se gotovo ni enostavno odločiti, čemu se odpovedati, je pa vsekakor potrebno dobro razmisliti, kakšne so lahko posledice, če se odpovemo premoženjskemu zavarovanju.

Dvomov o smiselnosti premoženjskega zavarovanja po vsem povedanem torej ne bi smelo biti. Zavarovalnica v primeru nastanka škodnega dogodka krije stroške, ki bi jih sicer morali prevzeti sami. Kljub temu je najbolje, da do škode sploh ne pride, če se pa to vendarle zgodi, pa moramo upoštevati naslednje:

  • Škodo je potrebno zavarovalnici pisno prijaviti najpozneje v treh dneh od dneva, ko smo zanjo izvedeli;
  • Če je le mogoče, omejimo oziroma preprečimo nastajanje dodatne škode, seveda brez nevarnosti za naše zdravje in zdravje drugih ljudi;
  • Do prihoda predstavnika zavarovalnice na sam kraj škode in ugotovitve vzroka ter obsega nastale škode ne spreminjajmo stanja poškodovanih ali uničenih stvari, razen če je sprememba potrebna zaradi javnega interesa ali zato, da bi zmanjšali ali preprečili nastajanje dodatne škode;
  • Ohranimo dokazila o škodi (npr. škodo fotografiramo, pripravimo spisek poškodo-vanih/uničenih stvari in morebitne račune, iz katerih je razvidna vrednost teh stvari…);
  • Počakajmo na navodila zavarovalnice.

Premoženjsko zavarovanje nam torej v veliki meri odvzame skrbi glede varnosti našega premoženja, saj nam v primeru nastanka škode zagotavlja vsaj denarno povrnitev vrednosti našega premoženja. Odgovora na vprašanje »Zakaj sploh skleniti premoženjsko zavarovanje?« po vsem tem verjetno ni potrebno navajati.

Avtor bloga: Jure Kokalj

05. julij 2021 ― Čas branja: 5 min.
Z majhnimi spremembami do boljšega in bolj zelenega jutri
Preberi več
INSTAGRAM
zavarovanje vozil, zavarovalni zastopnik