Invalidnost: kako jo opredelimo in kaj pomeni

Nezgoda ali huda bolezen lahko v sekundi spremenita vaše življenje. Kar naenkrat se morate soočiti z možnostjo trajne invalidnosti. Vendar - kaj sploh je invalidnost in kako vpliva na življenje in finančno varnost? V današnjem prispevku obravnavamo to težko življenjsko situacijo in jo osvetljujemo z različnih vidikov. Pojasnjujemo, kakšne vrste invalidnosti poznamo in kako se lahko finančno zavarujemo, da tudi kot invalid živimo polno življenje. S pomembnimi informacijami, ki jih preberite v nadaljevanju, bo vaše življenje z GRAWE varnejše.

Kaj je invalidnost?

V mednarodnih konvencijah in zakonodaji je invalidnost opredeljena nekoliko drugače kot v zavarovalništvu oziroma za potrebe sklenitve nezgodnega zavarovanja. V zavarovalništvu praviloma govorimo o trajni invalidnosti, ko je zaradi posledic nezgode deloma ali v celoti trajno zmanjšana telesna ali duševna sposobnost zavarovanca. Ko gre za nezgodno zavarovanje, mora biti invalidnost vedno posledica nezgode, medtem ko lahko v drugih primerih, ki jih predvideva zakon, nastane tudi zaradi hude bolezni ali drugih zdravstvenih dejavnikov, ki vplivajo na telesno ali duševno sposobnost osebe.

Trajna invalidnost lahko sega od delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti  do popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti delov telesa, čutil in nekaterih organov. Velikokrat prinaša s seboj finančne, socialne in psihološke izzive. Zato je še toliko bolj pomembno, da se za te primere ustrezno zavarujete.

Dobro je vedeti

 V skladu s slovenskim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je invalidnost podana,

• »če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.«
• Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, načeloma pravico do invalidske pokojnine pridobite ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če pa je vzrok zanjo poškodba zunaj dela ali bolezen, jo praviloma pridobite, če imate ob nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

Dobro je vedeti tudi:  Nezgodno zavarovanje velja tudi v primeru, če je vaša trajna invalidnost enoodstotna.

Stopnje trajne invalidnosti

Za potrebe nezgodnega zavarovanja stopnje trajne invalidnosti opredeljujemo v odstotkih, ki temeljijo na oceni zdravnika cenzorja. Stopnja trajne invalidnosti izraža raven zmanjšane fizične ali psihične funkcije.

Pri določanju stopnje trajne invalidnosti se ugotavlja, v koliki meri je zmanjšana običajna fizična ali psihična funkcija posameznika. Pri tem se upoštevajo izključno medicinsko-strokovni vidiki. Večja kot je ugotovljena stopnja trajne invalidnosti, večji je njen vpliv na življenje posameznika in bolj je zmanjšana njegova običajna fizična in duševna sposobnost. Ugotovljeno stopnjo trajne invalidnosti upoštevamo pri izračunu zavarovalnine, še zlasti pri nezgodnih zavarovanjih in drugih zavarovanjih, ki vključujejo invalidnost.

Izračun je zastavljen tako, da za različne dele telesa, čutila in nekatere notranje organe ob njihovi izgubi ali funkcionalni nezmožnosti določimo odstotek (trajne) invalidnosti. Odstotki, ki označujejo stopnjo trajne invalidnosti v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti, so navedeni v Splošnih pogojih nezgodnega zavarovanja. Na podlagi seznama iz Splošnih pogojev nato določimo stopnjo trajne invalidnosti za posamezni primer. Za dele telesa in čutila, ki v seznamu niso navedeni, to naredimo na podlagi ocene, v kolikšni meri so z medicinsko-strokovnega stališča zmanjšane fizične ali psihične funkcije posameznika. Če je v nesreči poškodovanih več delov telesa ali organov, se ugotovljeni odstotki trajne invalidnosti seštevajo, vendar skupna stopnja trajne invalidnosti ne more presegati 100 %.

Zavarovalnina, izplačana iz naslova nezgodnega zavarovanja, je tako odvisna od v pogodbi določene zavarovalne vsote in ugotovljene stopnje trajne invalidnosti, pri čemer se upošteva še morebitno progresivno izplačilo.

Popolna trajna invalidnost

Popolna, to je 100-odstotna trajna invalidnost ne pomeni, da noben del telesa ni več funkcionalen.

Poglejmo primer: Popolna izguba vida obeh očes sicer pomeni, da je posameznik 100-odstotno trajno invaliden, a lahko svoje druge dele telesa uporablja popolnoma brez težav.

Delna trajna invalidnost

O delni trajni invalidnosti govorimo takrat, ko del telesaizgubi le del funkcionalnosti.

Poglejmo primer: V primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti roke znaša stopnja trajne invalidnosti 70 %. Če lahko posameznik roko še deloma uporablja, se pri izračunu zavarovalnine ne upošteva vseh 70 %, temveč sorazmeren delež. Odstotek dejanske stopnje trajne invalidnosti se določi glede na stopnjo izgube ali funkcionalne nezmožnosti in se množi s 70. Če je na primer tako ugotovljena stopnja trajne invalidnosti na koncu 30 %, to pomeni, da bo zavarovalnica v primeru linearnega izplačila izplačala 30 % zavarovalne vsote, dogovorjene v pogodbi.

Določanje stopnje trajne invalidnosti

Pri nezgodnem zavarovanju stopnjo trajne invalidnosti določi zdravnik cenzor ob upoštevanju izključno medicinskih vidikov, s čimer zagotovi objektivno oceno.

Če se želite izogniti finančnim posledicam invalidnosti in ohraniti življenjski standard, je pomembno, da se pravočasno zavarujete. Naša zavarovanja vam omogočajo:

• nezgodno zavarovanje:  GRAWE vam zagotavlja obsežno zavarovalno kritje v primeru nezgode pri delu in v prostem času;

Nezgodno zavarovanje ne krije le neposrednih stroškov nezgode, kot so stroški zdravljenja, stroški reševanja in vrnitve zavarovanca, temveč zagotavlja tudi finančno varnost v primeru trajne invalidnosti, na primer za kritje stroškov prilagoditve doma in avtomobila potrebam invalida ter njegove stalne oskrbe.

Osnova za izračun zavarovalnine in višino izplačila je ugotovljena stopnja trajne invalidnosti. Če je v nezgodi poškodovanih več delov telesa, se odstotki trajne invalidnosti seštevajo – teoretično je tako mogoče, da je seštevek več kot 100 %. Kljub temu zavarovalnica, tudi če je izguba funkcionalnosti večja od 100 %, kot zgornjo mejo izplačila določi 100 %.

Pogosto zastavljena vprašanja o invalidnosti:

Kdaj govorimo o invalidnosti?

Slovenski zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) invalidnost opredeljuje nekoliko drugače, kot jo razumemo v zavarovalništvu oziroma za potrebe sklenitve nezgodnega zavarovanja.

V okviru nezgodnih zavarovanj trajna invalidnost nastane, ko je zaradi posledic nezgode deloma ali v celoti trajno zmanjšana telesna ali duševna sposobnost zavarovane osebe. ZPIZ-2 navaja, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, kar vključuje tudi hude bolezni ali druge zdravstvene dejavnike, ki vplivajo na telesno ali duševno sposobnost osebe.

Kaj pomeni 70-odstotna invalidnost?

Popolna izguba ali popolna funkcionalna nezmožnost različnih delov telesa je za potrebe nezgodnih zavarovanj izražena v odstotnih vrednostih, ki so navedene v Splošnih pogojih. Če posameznik denimo popolnoma izgubi funkcionalno zmožnost roke, je stopnja njegove trajne invalidnosti 70 %. Če lahko roko deloma še uporablja, se pri izračunu zavarovalnine ne upošteva vseh 70 %, temveč delež izgube funkcionalnosti, ki se množi s 70.

Kdo ugotovi invalidnost?

Stopnjo trajne invalidnosti za potrebe nezgodnega zavarovanja ugotovi zdravnik cenzor. Pri tem objektivno presoja na podlagi medicinskih kriterijev. Ugotovljena stopnja trajne invalidnosti je nato odločilna pri določanju zavarovalnine, ki jo zavarovancu izplača zavarovalnica.