Aktivno upravljanje sredstev – GRAWE TROJNI A
Pogosto slišimo od strank, da razpolagajo s finančnimi prihranki, ki jih trenutno ne potrebujejo in jih želijo dobro oplemeniti. Prva težava, ki se pojavi pri vlaganju sredstev na kapitalske trge, je pomanjkanje znanja in časa. Na lastnih napakah se učimo in pogosto so stranke že doživele neuspelo plemenitenje prihrankov oziroma imajo strah pred finančnimi trgi, ki so lahko kruti v primeru, kadar vstopimo na njih nepripravljeni.
Zato je dobro, da se sredstva prepustijo v upravljanje strokovnjakom, ki imajo znanje, čas in denar.
Pogoji za aktivno upravljanje naložb preko bank in borznoposredniških družb so precej dragi in imajo omejitve vloženega premoženja postavljene pri vsaj 10.000 EUR, velikokrat celo nad 50.000 EUR. Potrebno je dodati še stroške individualnega upravljanja, med katere spadajo upravljavske provizije (okrog 2 %), stroški delitve dobička (od 10 % do 20 % ustvarjenega donosa) ter seveda transakcijski stroški, ki nastanejo z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev. Sem prištevamo še ostale stroške borznih provizij, provizije tujih borznih posrednikov, skrbniških storitev in podobno. Tako aktivnosti upravljanja preko banke ali borznoposredniških družb velikokrat vplivajo na celoten končni donos ustvarjenega premoženja. Od vsake prodaje se ob koncu leta obračuna davek na kapitalski dobiček, ki znaša 27,5 %, s tem, da po petih letih davčna stopnja znaša 20 %, po desetih letih se zmanjša na 15 % in po petnajstih letih na 10 %.
Pogoji za aktivno upravljanje naših naložb v naložbenih policah so dosti nižji kot pri bankah in borznoposredniških hišah. V to možnost lahko vstopimo že z minimalnim mesečnim zneskom 50 EUR oziroma 600 EUR letno. Nižja vplačila so možna zato, ker pravzaprav nalagamo v krovni sklad, v katerega nalagajo tudi drugi vlagatelji, celotni sklad pa je nato aktivno upravljan in se tveganje skozi zavarovalno obdobje zmanjšuje tako, da se izbere sklad, ki nalaga sredstva v manj tvegane vrednostne papirje.
Stroški aktivnega upravljanja so nižji kot pri vzajemnih skladih, dodatno pa se obračunajo še stroški zavarovanja.
Dohodek iz naložbenega zavarovanja po Zakonu o dohodnini ni obdavčen, ravno tako zavarovalcu ni potrebno oddajati napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, kar je značilno za premoženje, ki je v gospodarjenju pri borzno posredniški družbi.
